Na omizju poimenovanom "Literatura v eksilu", kar je bila osrednja tema in rdeča nit Slovenskih dnevov knjige v Mariboru (organizacija MKC Maribor) smo se pogovarjali predvsem o pisanju v eksilu. Kakšni so razlogi pisatelja za izgnanstvo in ali je vsako izgnanstvo pisatelja (ne glede na njegove politične, ekonomske in druge plati) - samoizgnanstvo? Kako se pisatelj odloči za izgnanstvo, kako živi in piše v izgnanstvu? Kako prečka kulturne in jezikovne meje?

Zgodovina literature pozna velike pisatelje-eksilante: James Joyce, Samuel Beckett, Oscar Wilde, Thomas Mann, Bertold Brecht, Danilo Kiš, Witold Gombrovitch, Joseph Brodsky in še cela skupina ruskih pisateljev, Hanna Arendt … in še bi lahko naštevali.

Novejša zgodovina literature prav tako pozna velike pisatelje-eksilante: Czeslav Milosz, Milan Kundera, Salman Rushdi, Lesek Kolakovski, Gyorgy Konrad, Andrej Makin, Dubravka Ugrešić, Slobodan Šnajder, David Albahari, Bora Ćosić, Mirko Kovač ...

Našega omizja so se udeležili pisatelji-eksilanti:

LEV DETELA,
JOSIP OSTI,
ŽELJKO PEROVIĆ in
SERGIO SOZZI (prevajalka iz italijanščine: Veronika Simoniti),
ki so predstavili svoje eksilantske izkušnje in svoje življenje in delo ter
MELITA FORSTNERIČ HAJNŠEK,
ki se je v svojih tekstih in intervjujih ukvarjala s problematiko slovenskih pisateljev v eksilu.

medijske besede . drugi letnik 1 | 2 | 3
medijske besede 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7
o projektu
napovednik

© kitch 2003-2005